Otrok pornografije III

Očitki.
Zavračanja.
Strahovi.
Zameriš mi, da ti ne pustim biti lepa.
Zameriš mi, da bi te rad videl.
Rad bi videl tudi tvoje napake.
Ti se tega bojiš.
Morda jih bom izbrisal, kakor vselej do slej.
Boš potem morala biti srečna ali popolna?
Kdo lahko zdrži takšno breme?
Če brišem napake, zakaj potem tudi jaz nisem srečen ali popoln?
Zakaj se imam rad?
Zakaj se imam rad, kljub vsej pornografiji in oglasnim panojem?
Zakaj se ne moreš imeti iskreno rada tudi ti?
Dotakneš se me in pride mi.
Kar tako, brez vsega.
Zakaj vendar, če pa vidim le tebe?
A tebi kar prihaja in prihaja in prihaja ter občasno pride.
Zakaj fafanje ne deluje?
Zakaj ti prigovarjam, da gre za igro vlog in da se moraš v vlogo vživeti?
Zapreš oči in si nekaj predstavljaš.
Predstavljaš si, da nisi z menoj.
Milino nadomesti odločnost in grobost.
"Drkaj me!", "Fukaj me!"
Jaz bi pa rad le bil ob tebi.
In tako ti pride.
Si storila prav?
Seveda.
Spremenila si me v to, kar si se bala postati, da bi lahko to postala brez sramu.
Otroka moderne družbe.