Vrtinec

Kozarec vina pred mano stoji.

Kaplja opojna se zlobno reži.

Bom zmagal jaz ali ti?

Vem kaj si … alkohol si.

Vem kaj je alkohol … droga.

Vem kaj dela droga … zasužnji.

A jaz nočem biti suženj.

Jaz hočem biti svobodni mož.

Nočem gospodarja … nočem gospodovati.

Ampak saj imam gospodarja.

In tudi gospodujem vsakdan.

In vse to je javni tabu.

Najhujša vrsta tabuja.

O njem lahko govoriš kolikor hočeš.

A le dokler govoriš.

Delati moraš ne vedoč zakaj.

Če ne delaš te nehajo poslušati.

In ti si tukaj, da bi le tako ostalo.

Rešitev in ječa.

Zlata kletka.

Če te priznam se bom vračal k tebi mar ne?

Novi suženj.

In kaj je dobrega na tebi?

Suženj nima za kvaliteto.

Život si spodžira za boljši jutri.

Spodžrti život ga jutri kolne.

Morda pa naredim iz tebe umetnino.

Ne bi bil prvi … a lahko bi bil.

Ah, ne jaz … mene bi preglasili prvi kritiki.

Denar mi spodžereš in hišo utopiš v davkih.

Ženo mi uničiš in otroke odtujiš.

In najhuje ... z mojo pomočjo.

Naj krivim zdaj kmeta?

Koliko družin je starec v pogubo pahnil?

Veruje v krivico?

Ali je še sedaj tvoj suženj?

In tisti ki davke té pobira?

Kje se njega kri preliva?

Morda pa pobere njega sina?

Morda pa hči konča v pijanem kropu.

Gospodar, ki služi sli požrešni.

Le še eden suženj.

Baje zbližaš ljudi?

Ljudem pomagaš da izpovejo svoja čustva?

Kaj povejo v drugo ali tretje?

Povedo kaj o tebi?

Kako se spomnijo teh srečnih dni v dragi družbi?

Ja … vem … nisi samo ti.

Tu je še sistem, ki te določa.

Ti obstajaš, a ne po svoji volji.

Se tako maščuješ?

Si zlorabljena kakor tvoji?

Zakaj si pred menoj?

Menda ja nisi tam kar brez pomena.

Bi bila tam, če ne bi bilo že odločeno?

Sem del sistema in ta mojega drobi.

Drobijo se sanje.

Drobi se človek.

Izlušči žival Homo Sapiens se.

Kapljica na jeziku se topi.

Človek se izgublja med vprežne vrvi.

Kam hiti?

Noče se več gledati.

Z novo kapljico nad svetom se tolaži.

Lepa misel se v zanosu utopi.

Kočija v zastrti jutri hiti.