Radost umiranja

Umri. 

Sladko umri. 

Zapri oči in zaspi. 

Čakaš, da se srce ti umiri. 

Glava vse pretežka je od misli. 

Prerodi se v bika na prostrani planjavi. 

V skrivni sobani se sladkaj s cvetk medicami. 

Kot orel poleti v višino nad nebesnimi gorami. 

Gospodari svetu, čarovnik za sedmerimi vodami. 

V svetu bojazni trpi ujet med resničnimi grozotami. 

Počasi, prav počasi se metulja krila lepijo z rokami. 

Ljubezen se poslavlja, ko se razblinja v bleščavi. 

Sončev žarek se igra z mesečevimi ženami. 

Levje krdelo te motri z lačnimi željami. 

»Zbudi se!« razjarjeno ljudstvo kriči. 

Vetra zvok budilke glasno tuli. 

Srce se v pozabi pospeši. 

Odpri oči in se zbudi. 

Sladko umri. 

Umri. 

Sladko umri. 

Odpri oči in se zbudi. 

Čuti moč prebujenega srca. 

Na konec sveta te vodijo pota. 

Tabla sedaj je ekran tvojega strmenja. 

Utapljaš se v mislih iz vseh vetrov neba. 

Preganjan si naokoli, kakor ti udinja ura. 

Doma se pa nadaljuje tvoja družbena tlaka. 

V prostem času sprazniš glavo za še več tobaka. 

Počasi, počasi, pa rdeče utripa prazna baterija. 

Če hočeš ali ne te konec vse bolj vase požira. 

TV, PC … se ugasne, čaka hladna postelja. 

Ugasneš luč, da te zagrne gola tema. 

Za vekami še vedno je svetloba. 

Ura pa v kotu bije, bije, bije … 

Čakaš, da se srce ti umiri. 

Zapri oči in zaspi. 

Sladko umri. 

Umri.