Moja prva ura na FDV

Koruzni kosmiči so pretežki ... raje si skuham čaj.
Petkrat preletim sobo in si nabiram akcijske točke.
Veliko prehitro v šoli ... za vsak primer.
Čakam pred učilnico ... napačno.
Francozinja čaka pred učilnico ... sedaj ona misli, da čaka pred napačno ...
Povprašam profesorico ... nič ne ve o mojem predmetu.
Obljubim, da jo bom informiral in grem.
Hitim domov, internet, fotkam urnik ... šibam nazaj.
Seveda je bruc gledal ponedeljkov urnik ... v torek.
Hitim in iščem ... ne upam izpolniti obljube ... morda zamudim.
Končno najdem ... začnem pogovor s sodelavcem, ne sošolcem.
Sošolcev ni na spregledu, a sodelavec je dober vir informacij.
Baje je običajno, da zamujajo četrt ure ... profesorji.
Čakam četrt, pol in tričetrt ure ... še vedno nič.
In še vedno poteka boj med informiraj ali se boj ... prepozno.
Ura, še pol ... prebiram čtivo za bruce ... kaj pa boš?
Čakam Godota ... morda pride ... pa kaj če pride ... preveč zamuja.
Prva šolska ura mine brez profesorice.
Ustvarim si vtis o njej ... prazen prostor ženske oblike.
Jaz in nejevera hitiva k naslednji uri.
Morda pa tam le dočakam Godota ... dočakava jaz in nejevera.