Senca

Sedim na robu jezerskega klifa.
Sedim na skali, občudujoč pokrajino.
Sinje nebo, kristalna modrina in Triglavski gozd.
Iz gozda za mano se izlušči senca.
Upam, da je medved, vendar vem, da ni.
Senca stoji in me opazuje, vendar ne preži.
Iz žepa potegnem cigareto in si jo prižgem.
Vase potegnem dim in se ožgem.
Senca stopi bližje.
Potegnem naslednji dim in oči se mi zameglijo.
Prekleti dim.
Senca se končno postavi obme.
Zrem čez jezero v daljavo.
Je tam odgovor?
"Moral bi te vreči čez previs."
Senca molči.
Še enkrat potegnem cigareto.
"Ali greš ti ali grem pa jaz."
Senca molči.
Še enkrat vdihnem, ugasim cigaret in vržem škatlico čez previs.
Senca se obrne in odide.
Kdo bo šel čez previs naslednjič?
Morda pa bi morala iti oba.
Zajamem sapo svežega zraka in čakam.