Čajanka XXII

Rišem.
Rišem povsem po naklučju.
Rišem bledo obleko in luknjavo denarnico.
Rišem bogato mesto in mene sredi njega.
Rišem prazen pogled in še praznejši načrt.
Rišem loto številko in bogati dobitek.
Rišem hišo, avto in TV.
Rišem prazen pogled in še praznejši načrt.
In v vsej tej naključnosti si v nekem nerazložljivem trenutku obupa narišem misel.
In ta misel se glasi "Kaj bi rad narisal?".
In res se prvič vprašam, če sem si kaj od tega kdaj želel narisati.
A ker naključnost tej misli ni narisala vprašaja, se kmalu preizrazi in izgubi v risanem.
In tako rišem dokler si končno ne narišem smrti.
Rišem.