Mimik

A.

Skriva se v luči.
Izpostavljenost kot neprebojna oprema.
V barvah, ki življenju lahko so le v navdih.
Prapor kot smerokaz na najvišjem hribu.

V soju predirajočih oči ne trzne.
V žvenketu bistrih jezikov ne laže.
V umiranju kipečih src čuječ.

Njegov edin trepet je … senca.
Le ta ga prepozna. Le ta ga pokliče po imenu.
Le v senci se prikaže obličje njegovega sveta.

Zato se fobično izogiba sence.
Vselej na begu, vselej stran od doma,
Vselej zasledujoč najbolj slepečo luč.
On, ki je pozabil podobo lastnih grehov.

Nikoli mu ne bo odpuščeno.
Tako preveč živ, da je nesmrten.
Tako nesmrten, da je neživljenski.
Tako neživljenski, da je mrtev.

Pretvarja se, da je živ.
In živi dalje.