Sintropija kaosa

A.

Mikroposkus makroskopskega Sveta.

Poravnam se v vzorec.
Moj trud, moj uspeh, moj padec,
zakodirani, zakodiran v matrico.
Moja volja se premika na premici.
Šop, šop, šop; moje matematično drsenje enine.
Vidim bioniko v vsem kar me obdaja.
Umetnina, kopija, laž, zmota.
Kompleksnost starodavnega poraza.
Kaos novih spopadov.
Miljardletne, miljonletne, desettisočletne vojne.
Lenoba singularnosti, gorivo letne okupacije.
Stroj za preživetje je od nekdaj bil stroj za ubijanje.
Stroj za preživetje je od nekdaj bil stroj za sobivanje.

In moja misel, kot mehurček v oceanu, začudena nad sintropično skupnostjo gradnikov.

Poskuša dojeti ... wtf vesolje!?