Needs

Jed ni živela,

se v sli razgonila.

Niti mir dolgo ni trajal,

ga človeka nrav je pobila.

Še družina je padla,

v ognju zamere.

In se srce raztrgalo,

v krempljih usode.

Uk pa živel je in v blato se zgrudil.

Tudi misel poletela, se gluho odbila.

In klican prišel je, bil v ognju opljuvan.

Naj prava bo misel,

brez krika gorja.

Naj Blažen pomiri,

pred grobom ne kolje.

Gori duh naj govorca,

al v gorju al slavi.

Ne preveč, ne premalo, a človek hlepi,

Večina dviga se dviga, pade, se ustavi.

Ozri se še enkrat, pogumno naprej,

Naj nikol, res nikol ti ne zmanjka idej.

Oni prišli so, odšli so, spomin je ostal,

le njihov grob je um mladih razsvetljeval.