Tisočeri obraz ljubezni

Želim si s tabo biti draga, pa če hudič tako veli.

To ali ono božanstvo, da me le s tabo združi.

Ni mi do vseh teh zemeljskih navlak.

Rad bi le še enkrat uzrl tvoj pogled gorak.

Pravijo, da to je norost, a jaz pravim "Življenje".

Le kaj če ne izpolnjenost bi lahko pomenilo to hrepenenje.

Kaže, da na tem svetu nama skupaj ni mogoče živeti.

Potemtakem pravim "Poskusiva novega uzreti."

Zate bi draga poskusil milijardo in več svetov.

Prenašal bi nepregledno množico neuspelih poskusov.

Zato nikar ne upiraj se, ko še zadnjič si vzamem te.

Tudi če mi ne vračaš ljubezni te … jaz ljubim te.

Trdno te držim, medtem ko v objemu mojem trepetaš.

Čutim, kako svojo dušo v novi svet zame pretakaš.

Še pred kratkim kot tigrica, sedaj vsa krotka si.

Še hip préd kakor vrtnica bodeča, sedaj rdečica veni.

Sem jeklo v kolesje ure zaril, da životec je škrtnil.

Sem krik brez glasu iz oči izmamil in ga s prstom nežno pokril.

Zaspi sedaj draga moja, zaspi sedaj ljuba.

Ali še čutiš gorečnost tega mojega zadnjega poljuba?

Držim te trdno, a ti mi vse bolj in bolj uhajaš.

Ne skrbi moja draga, v novo življenje se podajaš.

Ni te več, nič več te ne čutim.

Prisotnost tvojega duha tam nekje lahko le še slutim.

Sežgal bom črepinjo, ki te je vezala na ta nesrečno obstoj.

Ne bom ljubil malika, večno bom tvoj.

Nato grem za tabo, skozi stotero peklov.

In tako dolgo bom vztrajal, da se rešiva naključja okov.