Poveličanje

Boginja stopi na Zemljo.
Zgrnejo se mase k njenemu obličju.
Grbavi, gobavi, tatovi in svetoskrunci kličejo pogleda.
Mile besede jih kličejo k poslušnosti namesto stremenju.
Razdeljevanje hrane napeljuje k uslužnosti pred samozadostnostjo.
Razdeljeni biči izrekajo diciplino kjer uzrejo svobodo.
Prišleki si nadanejo suknjič dolžnosti, upajoč na odrešenje.
Prepusti se množica graji upajoč na pohvalo.
In vzdigne se upor zoper grozo, se na mestu božanstva poraja.
Boginja zamahne z mečem strahu in zlomi upanje v tretjem zamahu.
V prvem zamahu strast.
V drugem zamahu vizijo.
V tretjem zamahu se pod mečem strahov zlomi še strah.
In od ljudi ne ostanejo le še kletke iz katerih črpa boginja.
Sedaj nič več boginja, sedaj le še bog.
Bog z besedo poslušnosti, mislijo pravice, bičem discipline, suknjo dolžnosti, besedo kesa in mečem strahu.
Ozre se in gre dalje, kajti tukaj ni več ničesar, kar bi si še lahko želel.