Knjižnica

Knjižnica moja velika res ni,

a tudi premajhna nebi mogel trditi.

Opisal bi jo rumena vsak prevzetni,

a jaz bi rekel le, da je nebi dal spremeniti.

Knjižničarka naša v njej zdaj živi,

skoraj vsakdan, se na otroke jezi.

A kaj, ko otroci se ne dajo miriti,

še knjige na polico ne znajo prav zložiti.

Zdaj knjige odpisuje, jaz prav tako,

še sošolec mi pomaga, da je prav lahko,

za delo seveda trud se poplača, z bomboni vrača.

Mogoče vas zanima, kje me najdete,

če se med našimi knjigami in policami znajdete,

jaz tam stojim, za Vas knjigo v roki držim.