Kaja

Krik iz dna srca,

Ali se je duša prebudila?

Je, iz dremeža,

A ura še kar bije… bije… bije…

Oči so sanjave, ne vidijo te.

Nos mi zaspal je, neuporaben je.

Usta so utrujena, govoriti se jim več ne da.

Um je utrujen, od trdote brez tvojega sveta.

Oči se zbistrijo, od lepote tvoje ostrmijo.

Nos se prebudi, vonj tvoj vonjati hiti.

Usta govoriti hitijo, besede nežne v ušesu se topijo.

Um spet jasen je, v globinah duha s tvojim združi se.