Le še en služabnik

V očesu je solza, zrcalo sveta. Ni okoli človeka, ki razumel bi ga.

Služabnik je služil, za to se rodil je.

Služabnik je stregel, za to čut si razvil je.

Služabnik živel je, iz dneva v dan to počel je.

Kakšno življenje, ni misli, ni muk.

Le misel o misli, tam konča se poduk.

Kaj bi služabnik razmišljal? Razmišlja naj svet.

Kot gospodar veli mu naj nad klicem bo prevzet.

Služabnik je služil, postaral se je.

Nekega dne pa sprejemal je goste.

Zabava za proti njemu žlahtna gospoda.

A znenada jo skupi, odvlečejo ga.

So otroci ga tepli, za zabavo je bil.

So ga uživaje teptali, na koncu poscali.

Pustili za grmom ga, umirajočega služabnika.

V očesu je solza, zrcalo sveta. Ni okoli človeka, ki razumel bi ga.