Nauk

Star hrast na samotnem hribu,

star, ki koreniko je izgubil,

star hrast na samotnem hribu,

štor, ki dal je steno trdno.

Zaprašen omaro knjižno zdaj podpira,

zaprašen, v koči mrtvega gozdarja,

zaprašen omaro knjižno zdaj podpira,

omaro, katere nauk ni več v rabi.

Zdaj na pomlad seme bo pognalo,

zdaj stari hrast novo senco bo podaril,

zdaj na pomlad seme bo pognalo,

sto tisoč mladih hrastov, sto bo svet var´valo.

Živo gnali bodo proti soncu,

živo, spodaj dajalí bodo zavetje,

živo gnali bodo proti soncu,

življenje vrasli bodo v stari, pusti hrib.

Barvo živega naslikali na svet,

barvo, ki otroštvu svobodo daje,

barvo živega naslikali na svet,

jesen pa bodo vzplamteli, v pomlad rodili.

Razsvetljen kdor v smrti smisel najde,

razsvetljen, kdor dvojnika zagleda, a ga ne razbije,

razsvetljen kdor v smrti smisel najde,

rojstvo, ki upanje naznanja, smrt starega spoznanja.

Star, zaprašen, zdaj živo barvo razsvetljen.